Posebno ugodne pogojeima hlevih in drugih prostorih, zaradi ugodnih temperatur ter učinkovitega zavetja med steljo. Klopni Meningoencefalitis nastane po vbodu klopa. Mesto vboda ne izbere naključno, ampak pleza po gostitelju, dokler ne najde mesto, kjer je koža mehkejša za vbod. Proces pritrjevanja se začne z vbodom rilčka globoko v kožo, slina, ki je lahko vzrok okužbe pa ima anestetski učinek. Zato ne čutimo nobene bolečine, do pričetka hranjenja lahko preteče 12 ur do začetka hranjenja s krvjo. Najpogostejša mesta vboda so z dlakami pokriti del glave, rok, ušes, dlani, kolen in stopa. Tveganju za meningoencefalitis so izpostavljene vse starostne skupine, posebno pa osebe, ki se veliko gibljejo v naravi. V Sloveniji veljajo za najbolj ogrožene dele osredja Slovenija, Gorenjska in Koroška, najmanj primerov je obmejnih območjih na vzhodu in zahodu države. Splošna mnenja o smislu cepljenja so zelo različna. Verjetno bi k temu, da se več osebe cepi za meningoencefalitis pripomogle izpovedi oseb, ki so oboleli za hujšimi oblikami virusa ter statistika deleža obolelih skupin. Smrtni primeri so redki, obstajajo pa primeri, ki so klopni meningoencefalitis preboleli, vendar ohromeli, do popolne ozdravitve pa je bilo potrebnih pet let zdravljenja.
Med statistiko obolelih najdemo več kot šestdeset procentov oseb, ki so se okužile med gibanjem v gozdovih, travnikih in drugih površinah ugodnih za klopa. Na drugi strani pa je klopni meningoencefalitis prizadel tri procente oseb, ki se na omenjenih površinah prav tako veliko gibajo, vendar se morajo po določilih zakona cepiti. Meningoencefalitis lahko preprečimo z zavedanjem možnosti in nevarnosti.
http://www.sos-klop.si/klopni_meningoencefalitis
Ni komentarjev:
Objavite komentar