Anksioznost je motnja, ki ima za posledico prekomerno zaskrbljenost

Anksioznost lahko na kratko opišemo kot prekomerno zaskrbljenost. Poleg zaskrbljenosti je anksioznost tudi prekomerna tesnoba. Simptomi, po katerih prepoznamo anksioznost so: hitra utrudljivost, problemi s koncentracijo, razdražljivost, mišična napetost, motnje spanja, nemir ter drugih simptomi. Z generalizirano anksiozno motnjo so povezana tudi samomorilna nagnjenja in samomor, vendar niso diagnostični znaki. Anksioznost je možna posledica znanega ali neodkritega medicinskega stanja. Diagnozo pogosto otežijo zdravila brez recepta, rastlinski izvleči ter druge s snovmi povzročene anksioznosti. Genska nagnjenost pogosto poveča tveganje za anksioznost. Podobno imajo vpliv okolijski dejavniki, kot je psihična travma v zgodnjem otroštvu. Zelo pomembna je interakcija med gensko nagnjenostjo ter okolijskimi dejavniki. Med bolniki so posamezni, ki se na prvi pogled zdijo odporni proti stresu, drugi pa so zelo dovzetni za stres. Večina anksioznih motenj so funkcionalno psihiatrične motnje. Anksioznost psihodinamična teorija razlaga kot trenje med egom in idom. Zatiranje impulzivnih in agresivnih teženj je rezultat tega, da so bile izkušene kot nesprejemljive. Zavrte težnje se lahko prebijejo skozi zatiranje, kar avtomatsko aktivira anksioznost. Zdravljenje obsega raziskovanje, cilj zdravljenja je razumeti osnovni konflikt. Po kognitivni teoriji je anksioznost težja precenjevanja morebitne nevarnosti. Bolniki sami dogajanje v prihodnosti razumejo kot najslabši možni potek. Pogosto se izogibajo okoliščin, za katere so prepričani, da so nevarne. Zdravljenje je mogoče na več načinov, odvisno pa je od stanja, pripravljenosti za zdravljenje, podpore najbližjih ter okolice, odločenost za zdravljenje oziroma izboljšanje stanja. V blažjih oblikah se za zdravljenje uporabljajo aktivnosti, ki jih bolnik razume kot sprostitev. To je lahko rekreacija, različni hobiji, ukvarjanje z glasbo ali kakšno drugo sproščujočo aktivnostjo. Pri drugih bolnikih z blažjo obliko koristijo različne sprostitvene tehnike. V hujših oblikah je potrebno pristopiti k bolj zahtevnemu zdravljenju z zdravili ter psihoterapijo. Anksioznost je težava, ki jo v prehodni obliki doživi praktično vsaka oseba, težje oblike pa ljudje s težavami v preteklosti ali aktualnem času.

https://www.vzajemna.si/sl/zdravje/moje-zdravje/depresivnost-in-anksioznost-kardiovaskualrnih-bolnikov